Mlinski kamni
Ob snoviškem potoku je bilo včasih devet mlinov. Veliko kajne?
Razlog za postavitev tako velikega števila mlinov na tako kratkem območju ob strugi je hudourniška narava Snoviškega potoka, katerega običajna količina vode ni zadoščala za obratovanje mlinov.
Kmetje so lahko mleli le v deževnih obdobjih, ko je bil vodostaj potoka večji in takrat so morali zmleti vse žito, ki so ga pridelali. Ker bi jim to gotovo ne uspelo, ko bi vsi mleli v enem samem mlinu, si je vsaka kmetija postavila svojega.
Ostali so trije mlinski kamni, ki na uporaben način, postali so namreč prav priročne mizice, pričajo o zgodovini.
Sprehodite se po Snoviku in poiščite mlinske kamne. Sprehod pa lahko popestrite z eno luštno pripovedko o mlinarju.
Pripovedka o mlinarju - z vsem zadovoljen
Nekoč je bil mlinar, ki je bil z vsem zadovoljen. Zato si je dal na mlin obesiti napis, na katerem je pisalo z velikimi črkami: Z vsem zadovoljen.
Zgodilo pa se je, da se je mimo tega mlina nekega jutra peljal grof. Je bil takšne nezadovoljne vrste človek. Takoj ga je razjezilo, ko je videl napis. Je rekel: »Ja, kaj pa je to? To ni mogoče, da bi bil nekdo z vsem zadovoljen!« Služabnik skomigne: »Videti je mogoče, vsaj tako piše.« Grof pravi, zdaj se bolj odločno: »Že vem, kaj bom naredil, da ne bo več tako.« Gre naravnost noter k mlinarju in mu reče: »Dobro jutro! No, mlinar ko ste z vsem tako zadovoljni, da vam kar na zidu piše … Kako vam je všeč, da pridete jutri k meni, ampak ne smete biti ne bosi, ne obuti, ne pokriti, pa tudi ne odkriti. Če ne pridete takšni, boste kaznovani.« Mlinar se mirno nasmehne, pa pravi: »Bom že kako.«
Zdaj je grof šel domov, mlinar pa ni vedel, kako bi se napravil. Razmišlja, razmišlja, pa ne najde prav nobene rešitve. Zdaj pride mimo star berač in mlinar ga vpraša: »No, kaj pravite? Moj gospod mi je naročil, da moram jutri priti na njegovo graščino, ne bos, pa tudi ne obut; pokrit, pa tudi ne odkrit.« Berač mu reče: »Takole naredite: čevljem podplate odrežite in obujte, kar ostane; klobuku dno izrežite in ga dajte na glavo.« Mlinar je beraču za nasvet obljubil nagrado, saj je bil zadovoljen z njegovo rešitvijo.
Naslednjega dne se je napravil tako, kot mu je svetoval berač in šel na grofovo graščino. Že pride pred grofa – ne bos, pa ne obut; ne pokrit, pa tudi ne odkrit. Gospod vidi, da ga je mlinar ukaniI, a ne odneha ter mu postavi tri uganke. Prva se glasi: »Kako globoko je morje?« Mlinar reče: »Ravno včeraj sem kamen notri vrgel in je dolgo potoval na dno – tako globoko je morje.« Potem grof postavi drugo vprašanje: »Koliko je listov na drevesu?« Mlinar reče: »Ja, toliko, kolikor je pecljev!« Zdaj grof zastavi tretje, zadnje vprašanje: »Kako velik je svet?« Mlinar se odreže: »Svet je tako velik, da ga niti vi niti jaz ne prehodiva.« Zdaj reče grof mlinarju: »Vidim, da ti ne pridem na konec, zato le pojdi domov!«
Mlinar je odšel domov v svoj mlin. Še naprej je mlel moko in še naprej je živel mirno ter z vsem zadovoljno.