kocjanova paštla
kako so nekoč sušili sadje v paštlah
V preteklosti so bile paštle pomemben del kmečkega življenja. Tradicionalne sušilnice sadja so kmetje uporabljali za shranjevanje pridelka in pripravo hrane za zimske mesece.
Suho sadje je bilo nekakšen naravni način konzerviranja. Svežega sadja ni bilo mogoče hraniti čez vso zimo, posušeno pa je bilo obstojno in uporabno še mesece.
Iz njega so kuhali tudi krhljevko oziroma kompot, suho sadje pa je bilo priročna hrana pri delu na kmetiji.
Paštle so bile navadno zgrajene v bližini kmetij ali sadovnjakov. Pogosto so stale kot samostojne lesene ali zidane stavbe. V njih so sušili različne vrste sadja, najpogosteje jabolka, hruške, slive in tudi orehe. Sadje so najprej narezali na rezine, nato pa ga razporedili na lesene polici, imenovane lesnice ali lese.
Sušenje je potekalo naravno, s pomočjo toplote in kroženja zraka. V nekaterih paštlah je bilo v spodnjem delu majhno kurišče, kjer so zakurili ogenj. Ta ni smel biti premočan, saj bi sadje lahko zgorelo ali postalo pretrdo. Kurili so več dni zapored. Med sušenjem so sadje večkrat obrnili, da se je enakomerno posušilo.
