srečko
srečko ... "TA lesen' dečko"
Sem Srečko iz Snovika. Kaj pa vem od kod takšno ime. Če sem ga dobil po vaščanu Srečku Urankarju, sem res počaščen. To je naš domačin, ki Snovik ponosno nosi v svojem srcu in je zanj res res veliko naredil.
Najbrž pa sem tudi en srečko, ker živim v tako lepi dolini. Pravijo celo, da prinašam srečo. Tisti, ki me srečajo imajo menda res srečo, rad namreč postrežem s kakšnim nasvetom, kod in kam v teh naših koncih.
In ker je srečo lepo deliti, jo z veseljem trosim naokrog še po spletnih poteh. Poberite nekaj teh malih srečic in si polepšajte dan. S sprehodom, s klepetom, dobro malico, leže v travi, bosonogo, ….
Predvsem pa igrivo v nov dan ... sreča se skriva v preprostih, malih stvareh.
SREČA
SREČA V dolini med hribi (morda prav snoviški) se je na travnikih poigraval mlad fantič. Rad je pasel krave, spal v majhni koči, jedel preprosto hrano in dneve preživljal v tišini in vetru. Ljudje iz mesta so govorili: »Ubogo življenje ima.« A ko so ga srečali, je bil vedno nasmejan. Nekega dne je k njemu prišel popotnik. Bil je utrujen od poti in sveta. Ko je videl mladeniča, ga je vprašal. »Ali ti ni dolgčas tukaj ?« Fantič je odgovoril: